Izročilna pogodba je v praksi zelo pogosta oblika pogodbenega prenosa lastništva, zlasti nepremičnin, pri čemer izročitelj (običajno lastnik nepremičnine) prenese premoženje na svoje potomce, posvojence, njihove potomce, zakonca ali zunajzakonskega partnerja.
Izročilna pogodba je torej, kot že rečeno, pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja, ki jo ureja obligacijski zakonik (OZ) in ima dednopravne učinke.
Izročitelj s sklenitvijo izročilne pogodbe svoje premoženje vnaprej izroči svojim potomcem, zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju.
Za izročilno pogodbo velja, da mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, sicer je neveljavna.
Posebnost izročilne pogodbe v primerjavi z drugimi oblikami pogodb, kot so darilna pogodba, pogodba o preužitku ali pogodba o dosmrtnem preživljanju, je v tem, da se lahko premoženje izroči izključno izročiteljevim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem, zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju.
Pogoj, ki mora biti izpolnjen v primeru sklenitve izročilne pogodbe, pa je, da se morajo z njo strinjati vsi, ki bi lahko ob tovrstno sklenjeni pogodbi imeli določeno korist, torej vsi izročiteljivi potomci, ne glede na to, ali izročilna pogodba vključuje le enega izmed potomcev ali vse.
Z izročilno pogodbo je možno na potomce prenesti le tisto premoženje, ki ga ima izročitelj ob sklenitvi izročilne pogodbe, kar pomeni, da predmet oz. premoženje zapuščine ne more biti nekaj, kar bo v izročiteljevem lastništvu po njegovi smrti.
Premoženje, ki je lahko predmet prenosa lastništva, so lahko nepremičnine, lastninska pravica na premičninah, imetništvo poslovnega deleža v podjetjih ali družbah, delnice, terjatve in drugo.
Če zakonec ali zunajzakonski partner zapustnika v izročilni pogodbi ni bil upoštevan, ima pravico uveljavljati zahtevek za nujni delež iz zapuščine. Pri tem se pri vrednotenju zapuščine upošteva tudi del premoženja, ki je bil z izročilno pogodbo prenesen na izročiteljeve potomce – ta del se namreč šteje kot darilo. Če pa se zakonec ali zunajzakonski partner z izročilno pogodbo strinja, do uveljavljanja nujnega deleža nima pravice, saj lahko ta delež zahteva le glede tistega premoženja, ki ni bilo predmet izročilne pogodbe.
Premoženje, ki je predmet izročilne pogodbe, ne sodi v zapuščino izročitelja in se prav tako ne upošteva pri ugotavljanju vrednosti zapuščine. To pomeni, da v primeru izročilne pogodbe zapuščina ne vključuje tega premoženja, saj je že pred smrtjo prešla na upravičence. Deduje se le tisto premoženje, ki ni bilo zajeto v izročilni pogodbi oziroma je nastalo po njeni sklenitvi.
Izročitelj si lahko ob sklenitvi izročilne pogodbe zase ali za svojega zakonca oziroma za potomce (ali posvojitelje in njihove potomce) pridrži pravico do uživanja celotnega izročenega premoženja ali njegovega dela. Prav tako si lahko zagotovi dosmrtno rento v naravi ali denarju, obliko dosmrtnega preživljanja ali drugo vrsto nadomestila. Poenostavljeno povedano: izročitelj si lahko z izročilno pogodbo zagotovi, da bo do svoje smrti on sam, njegov zakonec ali tretja oseba imela pravico uživanja premoženja, ki ga je sicer že prenesel na potomce.
Ko je predmet izročitve nepremičnina, v kateri izročitelj prebiva, si lahko slednji s sklenitvijo izročilne pogodbe ustvari pravico, da bo do svoje smrti bival v tej nepremičnini in jo tudi uporabljal.
Glede dolgov v primeru izročilne pogodbe potomci niso odgovorni za dolgove izročitelja, razen če je bilo ob izročitvi izrecno dogovorjeno drugače oziroma če je bil v pogodbi določen drugačen dogovor.
Za konec si poglejmo še, kako poteka sklenitev izročilne pogodbe in vknjižba pravice pri prenosu nepremičnine. Če izročitelj še ni dokončno opredelil vsebine izročilne pogodbe, mu lahko pri tem svetujejo odvetniki. Ti lahko pomagajo tudi pri pridobivanju vseh potrebnih listin in dokumentacije, ki so pogoj za prenos lastninske pravice. Kot že omenjeno, je treba izročilno pogodbo skleniti v obliki notarskega zapisa, kar lahko prav tako uredi odvetnik. Sledi odobritev pogodbe na upravni enoti (v primeru, ko gre za kmetijsko zemljišče), ki jo po potrebi opravi odvetnik, enako velja za zastopanje pri drugih pristojnih organih, kot je na primer priglasitev pogodbe davčnemu organu.